Prednosti brezdotikalnih infrardečih termometrov v primerjavi s standardnimi termometri na potisno vbodno sondo so predvsem v hitrosti odčitkov temperatur in v možnostih brezdotikalnih merjenj. Pri tem moramo vedeti, da brezdotikalni termometri merijo le površinske temperature živil, ne pa tudi sredinskih. So izredno preprosti za uporabo, saj jih le enostavno usmerimo v živilo, pritisnemo na gumb in že lahko odčitamo temperaturo merjenca na LCD prikazovalniku.
Kaj pomeni infrardeče?
V osnovi vsako telo s svoje površine seva infrardečo energijo, ki je del elektromagnetnega valovanja. Takšna valovanja imajo lahko valovne dolžine od nekaj µm do nekaj sto µm. Infrardeči brezdotikalni termometri konkretno merijo sevano energijo površin živil v območju od 4 do 14 µm.
Omejitve brezdotikalnih infra termometrov
Ker termometri merijo površinske temperature merjencev-živil, moramo to upoštevati in se zavedati dejstva, da središčne temperature živil lahko precej odstopajo. Omejitve so tudi pri meritvah preko določenih teles npr. stekla, folije, etiket. Pomembno je, da je vsaka površina, katere temperaturo želimo izmeriti čista in brezprašna. Z brezdotikalnimi infrardečimi termometri ne moremo meriti temperatur zraka.
Pogoji uporabe
Temperatura prostora, v katerem uporabljamo IR termometre ima vpliv na merjenje. Zato priporočamo, da IR termometer uporabljate v prostorih s temperaturo od +15 do +25 °C. Izven tega območja se lahko pojavi napaka, ki jo moramo upoštevati pri določitvi prave temperature. Za doseganje maksimalne točnosti priporočamo, da termometer za nekaj minut postavite v prostor, kjer ga boste uporabljali, da se stabilizira na sobno temperaturo. Če termometer nenamerno pozabite v npr. zamrzovalniku ali hladilniku, morate pred uporabo počakati, da se zopet ogreje na normalno sobno temperaturo. Zrak med merjencem in termometrom je vitalnega pomena za točnost meritve. Če je v zraku veliko vlage, prahu ali dima, bo energija, ki jo seva objekt oslabljena in termometer ne bo kazal prave temperature.
Pri nepravilni uporabi ima temperatura okolice lahko vpliv na točnost meritve. Če na primer vzamemo blago iz zamrzovalnika in želimo izmeriti njegovo temperaturo v toplem prostoru, bo visoka sobna temperatura vplivala na točnost meritve. Največjo točnost merjenja dosežemo pri kotu 90 stopinj med termometerom in merjeno površino. Merilna razdalja je odvisna od velikosti objekta, katerega temperaturo merimo.
Emisivnost
Emisivnost je merljiv podatek, ki nam pove, kako močno lahko določeno telo seva toplotno energijo. Definirana je kot razmerje med sevano toplotno energijo poljubnega telesa v primerjavi s sevano toplotno energijo črnega referenčnega telesa. Črno telo ja namreč primer idealnega emisivnega telesa in ima zato dodeljen faktor emisivnosti 1. Nasprotno telo s faktorjem emisivnosti 0 smatramo kot telo, katerega energija sevanja limitira proti 0.Primer: če ima npr. telo glede na zgradbo in barvo možnost emisivnosti 100 enot energije, v realnem svetu (prostoru) pa jo v trenutku seva le 90 enot, to pomeni, da je stopnja emisivnosti tega telesa 0,9E.
Dejansko v realnem svetu ne obstajajo idealna »črna telesa«, ravno tako ne obratno telesa, ki sevano toploto v celoti zadržijo. Zato ima večina predmetov stopnjo emisivnosti med 0 in 1.
Spodnja tabela prikazuje nekaj primerov teles z različnimi faktorji emisivnosti.