Kako preprečiti vlago v prostorih pozimi
Mnoga gospodinjstva se pozimi v zaprtih prostorih pogosto srečujejo s pojavom visokih vrednosti relativne vlage in posledično s pojavom plesni. Težave so največkrat posledica slabega prezračevanja prostorov, kar se kaže v povišanih vrednosti relativne vlage, ki kondenzira na površinah sten.
V tem blogu bomo natančno razložili, zakaj se vlaga dogaja, zakaj je preprečevanje ključnega pomena, in raziskali nekaj različnih metod za preprečevanje le-te.
Različne vrste vlage
Običajno se srečujemo s tremi različnimi vrstami relativne vlage in vsaka od teh lahko pozimi, ko so temperature v naših stanovanjih nekoliko nižje, le še poslabša bivalne razmere. Kondenzirana vlaga je od vseh treh tista, ki jo lahko v veliki meri odpravimo z manjšimi spremembami znotraj bivalnih prostorov.
· Pronicajoča vlaga: Običajno je posledica puščanja strehe, žleba ali cevi. Zamakanje povzroča povečanje vlažnosti prostora, ker vlaga enostavno prehaja čez stene in te ostajajo vlažne daljše obdobje.
· Vlaga kot posledica slabe izolacije tal: V nekaterih primerih lahko vlažna zemlja v kombinaciji s slabo izolacijo tal povzroča prehod vlage v bivalne prostore.
· Kondenzirana vlaga: največkrat prisotna v prostorih, kjer kuhamo, obenem pa premalo zračimo in premalo segrevamo. Relativna vlaga na hladnih stenah kondenzira in na problematičnih mestih se kot posledica hitro pojavijo grde plesnive obloge, ki so škodljive našemu zdravju in jih brez sprememb težko odpravimo. V takšnih primeri se priporoča zračenje, zmeren dvig temperature prostorov in dodatna zaščita z ustreznimi kemičnimi sredstvi ali apnenimi premazi.
Zakaj težave z vlago predvsem pozimi?
Zaradi spodaj navedenih razlogov je pozimi v naših stanovanjih prisotno še nekoliko več vlage, kot npr. spomladi ali poleti:
Vlaga kot posledica samega bivanja in opravil: Zaradi nižjih temperatur zunaj je povsem običajno, da delno mokro perilo sušimo v notranjosti prostorov, kar posledično povzroča izhlapevanje tekočine v bivalne prostore ter s tem povišanje vrednosti relativne vlage. Ravno tako, ko se tuširamo, kuhamo ali si pripravljamo tople kopeli, nehote dvigujemo stopnjo vlažnosti in hitro so tu idealni pogoji za prekomerno vlago ter posledično plesen. Že samo dihanje v naših spalnicah ponoči drastično dviguje nivo relativne vlage, ki se čez noč nakopiči in hkrati še kondenzira na stene ter okna.
Vlaga kot posledica slabega prezračevanja in ventilacije: Pozimi, ko je zunaj hladno, so naša okna in vrata pogosteje zaprta z namenom, da draga toplotna energija ne uhaja iz bivalnih prostorov. Zapiramo praktično vse in tako preprečujemo še tisto minimalno kroženje zraka. Priporočata se vsaj dve preprosti metodi zračanja, in sicer malo priprta okna daljše časovno obdobje (nekaj deset minut) ali nasprotno, okna na stežaj in na hitro (nekaj minut).
Vlaga kot posledica hladnih prostorov in slabega ogrevanja: Zaradi dragega ogrevanja in zaščite narave ter okoljevarstvenih usmeritev, vlažne prostore segrevamo premalo.Višje temperature tako ne morejo izravnavati vlažnih pogojev in nižati vlage v prostorih. Tudi slabe toplotne izolacije sten pripomorejo k nižjim temperaturam v prostorih. Zato vedno govorimo o toplotni in hidroizolaciji sten.
Zakaj je bivanje v vlažnih prostorih s plesnivimi stenami neprijetno ali celo škodljivo
Življenje v vlažnih razmerah škoduje zdravju ljudi in povzroča premoženjsko škodo. Pomembno je, da smo kar se tega tiče osveščeni in da redno uporabljamo preventivne ukrepe proti vlagi in to že ob prvih znakih. Plesen vsekakor lažje odpravimo takoj ob njenem pojavu, kot pa kasneje, ko so črni že vsi koti v sobi.
Vpliv vlage na zdravje
Vlažni in plesnivi domovi povečujejo tveganje za težave z dihanjem, okužbe dihal, alergije ali astmo. Prav tako lahko vplivajo na imunski sistem. Še posebej je zato pomembno, da se dojenčki, starejši ljudje ali tisti z obstoječimi težavami s kožo, dihali ali oslabljenim imunskim sistemom, izognejo vlagi in plesni hitro in v največji možni meri.
Vpliv vlage na naše prostore in imetje
Kondenzirana vlaga na stenah, pohištvu, glasbilih ali drugem imetju lahko povzroči strukturne poškodbe in v nekaterih primerih celo gnitje. V kolikor se v tej kombinaciji pojavi še plesen, se škodi praktično ne moremo ogniti.
Optimalna sobna temperatura in vlažnost
Prekomerni vlagi in plesni se še najlažje ognemo z optimalnim segrevanjem in občasnim zračenjem bivalnih prostorov.
Predlagamo, da vzdržujete optimalne temperature okoli 20 °C in nikakor ne pod 16 °C ter vlažnosti v področju 30 do 60% rH. Le v tem primeru bo vaše bivanje udobno in zdravo.
Z našimi preprostimi in cenovno ugodnimi merilniki relativne vlage in temperature lahko konstantno spremljate stanja trenutnih pogojev. V kolikor so ti ugodni, je to hitro in enostavno razvidno iz barvno kodiranih merskih skal na napravi.
Merilniki vam omogočajo tudi spremljanje stanj ob spremembah, če npr. prezračujete dalj ali manj časa in vas zanima gibanje temperature prostora. Ali pa če želite preveriti učinkovitost delovanja najnovejšega razvlažilca.
Kako preprečiti vlago v prostorih pozimi
Vzdrževanje optimalnih razmer v prostorih pravzaprav ni tako zapleteno, kot se na prvi pogled zdi. V kolikor upoštevate nekaj spodnjih nasvetov s prekomerno vlago in plesnivimi stenami ne boste imeli težav.
1. Odstranite morebitne plesni in dobro zaščitite težavna mesta
V kolikor so težave v vašem stanovanju bile prisotne priporočamo, da najprej očistite vsa težavna mesta, jih optimalno osušite in dobro zaščitite z ustreznimi sredstvi.
2. Redno odpirajte okna in zračite
Še posebej v spalnicah, kopalnicah in kuhinjah je pomembno redno odpiranje oken in zračenje. Pomembno je, da zračenje postane vaša navada in da na opravilo ne pozabimo.
3. Uporabljajte ventilatorje
Uporabljajte ventilatorje v največji možni meri. Ti namreč povečujejo kroženje zraka in s tem nižanje visokih vrednosti relativne vlage.
4. Vzpostavite konsistentne nizke temperature
Če le mogoče preprečite večja temperturna nihanja. Nižje temperature niso tako zelo problematične, če so konstantne in ne nihajo prekomerno navzgor ter navzdol.
5. Izogibajte se sušenju perila na radiatorjih
En poln pralni stroj vlažnih oblačil lahko v zrak sprosti do 2 litra vode. Oblačil zato nikar ne sušite na radiatorjih ali namenskih obešalih saj to povzroča direktno hlapenje in kondenzacijo. V kolikor le mogoče perilo sušite zunaj, izkoristite sonce, izkoristite veter.
6. Uporabljajte razvlažilce
Danes so na trgu že prisotne moderne metode odstranjevanja vlage t.i. razvlažilci. Namenski razvlažilci na začetku morda predstavljajo drago investicijo, ki pa se na dolgi rok vsekakor izplača in zato njena upravičenost naj ne bi bila vprašljiva.
Če ne drugače in za majhne prostore lahko uporabite tudi cenovno ugodne razvlažilce, ki jih postavite na problemtična mesta in ti delujejo na osnovi raztapljanja soli ob vezavi relativne vlage.
7. Brisanje kondenzirane vlage z oken
S preprosto krpo redno brišite kondenzirano vlago in nikakor krpe potem ne položite na grelna telesa, saj v tem primeru poskrbite, da vlaga ponovno zaokroži v prostoru.
8. Pri kuhanju uporabljajte pokrovke
Če lahko pri kuhanju uporabjajte pokrovke in s tem preprečite prevelika direktna izhlapevanja. S takšnim načinom kuhanja obenem porabite manj energije in hrana je hitreje kuhana.
V kolikor nič od zgoraj naštetega “ne deluje” in je prekomerna vlaga še kar prisotna predlagamo, da se posvetujete s strokovnjakom za klimatske naprave, ki vam morda svetuje glede prenove stanovanja ali izbire ustreznejše izolacije. Obstaja namreč precej velika verjetnost, da vlaga v vašem primeru prehaja skozi betonska tla in stene. Vsekakor rešitev mora obstajati oz. jo morate poiskati.
Povzetek
Vlažnost se v prostorih pozimi pojavlja zaradi pronicajoče vode ali puščanja streh, slabih izolativnih materialov, oziroma še najpogosteje zaradi kopičenja kondenzirane vlage. Slednjo povzroča prekomerno sušenje mokrega perila, kuhanje, izdihan zrak ponoči, ko spimo, slaba ventilacija in v nekaterih primerih še dodatno prenizke temperature in varčevanje z energijo.
Previsoke vrednosti relativne vlage in posledično plesen na stenah sta za bivanje ljudi in živali neprijetna in celo škodljiva, saj povzročata slabo počutje in povečujeta tveganje za pojav respiratornih obolenj. Še posebej so na to občutljivi majhni otroci in starejše osebe.
Tudi za predmete, elektroniko in glasbila so presežene vrednosti največkrat škodljive, saj povzročajo poškodbe in okvare.
Relativno vlago še najbolje obvladujemo z rednim zračenem prostorov, modernimi razvlažilci in izogibanjem sušenja perila znotraj prostorov.
Priporočamo uporabo termometrov in merilnkov vlage, ki nam omogočajo spremljanje vrednosti, prilagajanje življenskih navad in predvsem pravočasno ukrepanje.
